Ko sem bil otrok, sem bil vedno zelo rad pri mojemu očetu v službi. Ta pa je bil krojač, tako da mi je bilo to res zelo zanimivo, saj se praktično vsak otrok zanima za službe, ki so jih imeli naši starši. Tako pa sem celotno otroštvo mislil, da bo krojaštvo tudi moj poklic, saj mi je bil tako blizu, ter me je tako zanimalo. 

Ker pa sem se kot otrok zelo rad družil z očetom v okvirju njegovega dela, pa sem se marsikaj glede krojaštva naučil tudi sam. Začel pa sem s preprostimi izdelki, ki sem jih sešil doma, na primer kakšni povštri. Te pa sem res zelo rad izdeloval, sploh pa takrat, ko me je oče naučil, kako se je uporabljal krojaški stroj, ter mi je ta nato omogočil, da sem lahko sešil veliko boljše povštre.

Ko pa sem dopolnil 16 let, pa sem začel iskati kakšno službo, ki bi jo lahko opravljal med počitnicami ali pa med šolo, ter na takšen način zaslužil nekaj denarja. Tukaj pa mi je nato oče predlagal, da se mu pridružim v službi, ter bi tako opravljal krojaštvo kot mojo poletno službo. To pa sem seveda takoj z največjim veseljem sprejel, saj me je krojaštvo spremljalo že celotno življenje. Sedaj pa sem se lahko lotil raznih veliko bolj resnih projektov, kateri pa so bili povezani z krojenjem raznih oblek. Vseeno pa sem se moral počasi uveljaviti v to, ter sem se imel tukaj kar nekaj za naučiti, tako da sem začel z raznimi manjšimi projekti, ali pa sem mu zgolj pri čemu pomagal. 

Ko pa sem se odpravil na študij, pa so me začele zanimati druge reči, predvsem računalništvo, tako da sem se malo odmaknil od krojaštva, vendar pa bo to za vedno ostalo v mojemu srcu, kot prva služba, ki sem jo opravljal in ki me je zanimala. …