Suho sadje, še zlasti suhe slive in fige, imajo zelo veliko vlaknin, ki so izrednega pomena za dobro prebavo. Seveda pa moramo upoštevati dejstvo, da je treba ob tem popiti veliko tekočine, še najbolje navadne vode. Kljub temu, da je suho sadje sladko, pa nima visokega glikemičnega indeksa, torej ne redi tako kot sladkor.
Ko kupimo suho sadje, moramo biti previdni, saj so suhe slive in marelice žveplane, druge vrste suhega sadja, kot so rozine in dateljni, pa so konzervirane s kalijevim sorbatom. Zato je suho sadje zelo priporočljivo pred zaužitjem namočiti v vodi. Temu pa se lahko uspešno izognemo, če sadje sušimo sami doma. Domače suho sadje lahko pripravimo s sušenjem v sušilnikih sadja, lahko pa tudi v ventilacijski pečici ali pa tudi na svežem zraku. Iz suhega sadja, ki ga zmeljemo, lahko pripravimo odlično naravno odvajalo, ki pa je poleg tega tudi zelo dober posladek. Lahko ga uporabimo tudi pri izdelavi doma narejenih energijskih ploščic.

Suho sadje je bolje uživati pozimi ali zgodaj spomladi. V toplejših mesecih je manj primerno, ker takrat telesu bolj prija hladna in vlažna hrana. Suho sadje ima tudi eno zelo dobro lastnost – je zelo primerno za prenašanje, ne zavzame veliko prostora in ga zlahka vzamemo s sabo na pot. Suho sadje nas zaradi visoke vsebnosti vlaknin tudi zelo dobro nasiti in prepreči, da bi posegli po sladicah in sladkarijah.

Ko se zavemo, kako zdravo in uporabno je suho sadje, bomo poskrbeli, da ne bo nikoli manjkalo v naši shrambi. Sama si ne predstavljam dneva brez suhih sliv. Velikokrat si privoščim suhe slive z mandlji in koščkom sira namesto posladka po kosilu ali pa jih dodam v jogurt. Že zdavnaj sem se odločila, da ne bom več kupovala sadnih jogurtov, temveč uživam le doma pripravljen naravni jogurt, v katerem se pogosto znajde tudi suho sadje.…